Pravilo 3-5-7 pri trgovanju: kaj pravi in kje so njegove meje

V 20 sekundah

Opredelitev

Največ 3 % tveganja na posel, največ 5 % na vse odprte pozicije, število 7 pa se med viri razlikuje.

Izračun

Račun z 10.000 €: največ 300 € izgube na posel, največ 500 €, če se sprožijo vsi odprti stopi.

Primer

Dva odprta posla po 3 % skupaj dasta 6 %: pravilo zahteva, da enega zmanjšaš na 2 %.

Past

Pri 3 % na posel ti po desetih zaporednih izgubah ostane 73,7 % računa, pri 1 % pa 90,4 %.

Pravilo 3-5-7 pogosto kroži po blogih o trgovanju. Ponuja tri številke, ki si jih zlahka zapomniš in z njimi omejiš tveganje. Ima pa dve pomanjkljivosti: nihče ne ve, kdo ga je zapisal, in njegova tretja številka nima na vsaki strani enakega pomena.

Ta vodič opisuje metodo za vadbo, ne naložbenega nasveta. Trgovanje prinaša visoko tveganje izgube kapitala.

Kaj pravi pravilo

• Število 3: na en sam posel ne tvegaš več kot 3 % računa. Če se sproži stop, izgubiš največ 3 %.
• Število 5: vsota tveganj vseh tvojih odprtih poslov ne preseže 5 % računa. Če se vsi stopi sprožijo hkrati, izgubiš največ 5 %.
• Število 7: tu se viri razhajajo. Po najbolj razširjeni razlagi mora tvoj povprečni dobiček presegati povprečno izgubo za vsaj 7 %. Drugi vidijo v 7 zgornjo mejo skupnega tveganja, 5 pa postane meja na posamezen trg. Tretji ga razumejo kot največjo izgubo računa, po kateri prenehaš trgovati.

Nobeden od regulatorjev trga ga ni opredelil in nima znanega avtorja. Najdeš ga na blogih borznih posrednikov in platform, ki ga ne opisujejo vsi enako. Razumi ga kot primer pravila za tveganje, ne kot standard.

Število 3: koliko pomeni 3 % na posel

3 % je trikrat več kot pravilo 1 %. Razlika se pokaže v nizih izgub, ki pridejo tudi pri solidni metodi:

Izračun: preostanek računa = (1 − tveganje) na potenco števila izgub. Po desetih izgubah s 3 % da 0,97, desetkrat pomnoženo samo s sabo, 0,737.

Niz desetih izgub ni nič izjemnega. Pri 40 % dobičkonosnih poslov na 200 poslih doseže najdaljši niz izgub osem ali več v treh primerih od štirih, kot kaže simulacija v vodiču o pravilu 1 %.

Število 3 je zgornja meja. Nič te ne sili, da jo dosežeš, in manjše tveganje upočasni padanje v slabih nizih.

Število 5: štej odprto tveganje

Število 5 rešuje težavo, ki je število 3 ne vidi: več hkrati odprtih poslov lahko izgubi skupaj.

Primer: račun z 10.000 €. Prvi posel tvega 300 €, torej 3 %. Drugi, odprt poleg njega, bi prav tako tvegal 300 € in skupaj bi to bilo 6 %. Pravilo zahteva, da ga zmanjšaš na 200 €, tako da je odprto tveganje 500 €.

Past je korelacija. Nakup bitcoina in nakup ethra sta skoraj ista stava, ker oba pogosto rasteta in padata skupaj. Ko seštevaš tveganje, ju štej kot en posel.

Ko se posel premakne v tvojo smer in stop prestaviš na vstopno ceno, ne tvega skoraj ničesar več, razen ob skoku cene čez stop. Takrat ga izločiš iz izračuna.

Število 7: tri razlage, en izračun

Vzemi najbolj razširjeno razlago: povprečni dobiček je vsaj 7 % večji od povprečne izgube. V R, enoti tveganja posla, to pomeni povprečni dobiček vsaj 1,07 R ob povprečni izgubi 1 R.

Prag preloma izračunaš kot v vodiču o razmerju tveganje/donos: 1 ÷ (1 + 1,07), torej 48,3 %. Pri dobičkih, ki so le malo večji od izgub, moraš imeti prav skoraj v vsakem drugem poslu, brez stroškov, da ne izgubljaš.

Po tej razlagi je 7 šibek pogoj. Ne pove ničesar o tem, kako pogosto pridejo tvoji dobički. Dnevnik, voden v R, ti pove več kot pravilo: pokaže tvoj dejanski povprečni dobiček, povprečno izgubo in delež uspešnih poslov.

Česa pravilo ne naredi

• Ne postavi tvojega stopa. 3 % računa je znesek, ne cena. Stop postaviš tja, kjer tvoja ideja postane napačna, velikost pa izračunaš potem. Vodič o stop lossu pokaže, kam ga postaviti.
• Ne popravi izgubne metode. Če tvoja metoda v povprečju izgublja, pravilo padanje upočasni, ne obrne ga.
• Ne upošteva stroškov in skokov cene. Stop se lahko izvrši onkraj svoje ravni in izguba preseže 3 %.

Uporaba, korak za korakom

1. Izberi tveganje na posel, po pravilu največ 3 %. Nič te ne sili, da vzameš zgornjo mejo.
2. Postavi stop tja, kjer tvoja ideja postane napačna.
3. Izračunaj velikost: tvegani znesek ÷ razdalja do stopa.
4. Seštej tveganje odprtih poslov in združi tiste, ki se gibljejo skupaj. Nad 5 % zmanjšaj ali počakaj.
5. Vsak rezultat zapiši v R v svoj dnevnik in nato primerjaj povprečni dobiček s povprečno izgubo.

Vadba merjenja tveganja

V TradaZen te enota „Velikost pozicije“ nauči izračunati velikost, pri kateri tvegaš natanko 1 % računa, z upoštevanim stopom. Enota „Nizi in pričakovana vrednost“ te nauči prenesti niz izgub in izračunati pričakovano vrednost metode.

Pri vadbi izbereš Long ali Short na resničnem grafu, katerega nadaljevanje je skrito. Aplikacija postavi stop in cilj, pokaže, koliko tvegaš in kaj dobiš, če je cilj dosežen, nato pa trg razkrije nadaljevanje, na simuliranem stanju. Več o tem preberi na strani o simulatorju trgovanja.

Pogosta vprašanja

Mehdi Azizi je ustvaril TradaZen in ga s svojim studiem Devoria objavil v App Store. Scenariji v aplikaciji so resnični pretekli grafi, nikoli izmišljeni podatki.

TradaZen je orodje za vadbo: igre potekajo na preteklih tržnih podatkih s simuliranim stanjem. Ni borznoposredniška hiša in ni naložbeni nasvet. Resnično trgovanje prinaša tveganje izgube kapitala.